Gaj Julij Cezar, najbolj poznana osebnost antinega Rima Bla Kos. Danes je zadnji dan v mesecu juliju. Slednjo besedo izreemo v ivljenju netetokrat, le malokrat pa pomislimo, komu v ast se ta mesec imenuje. No, e pa le pomislimo na to, skoraj vsak od nas ve, da gre za enega najvejih vodij vseh asov in najbolj poznano osebnost antinega Rima Gaj a Julij a Cezar ja, ki je Rimsko republiko spremenil v Rimski imperij. Rimsko cesarstvo. Za razcvet zeliarstva v rimskem imperiju so zasluni grki zdravniki, zlasti Pedanij Dioskurid in Galen. Pred tem so Rimljani v zdravilne. Poleg meseca julija se po njem imenujejo tudi Julijske Alpe, vladarski naslov cesar, prav tako pa Cezarjeva ifra, ki je ena najbolj znanih in preprostih ifer za kodiranje vojakih in drugih sporoil, ki so zahtevale tajnost pred sovraniki. Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odlini vojskovodja in strateg. General ante gotovina je na meunarodnom sudu za ratne zloine u haagu optu en za zloine protiv ovjenosti jer se po zapovjednoj odgovornosti smatra krivim za. Stefan Duan Nemanji, poznat i kao Duan Silni oko 1308 20. Rodil se je 1. 3. Julija 1. 00 pr. n. Marca leta 4. 4. pr. Cezar je bil izjemno ambiciozen in je celo ivljenje ivel zgolj za idejo, da naredi Rim dale najvejo svetovno silo, ki dominira celemu svetu, sam pa je edini na vrhu te mogone intitucije, kot diktator. Zavedal se je, da svojo vizijo lahko uresnii le na en sam nain in sicer, da ga vzljubi rimsko ljudstvo in da pridobi svojo lastno vojsko, ki jo ne more nihe premagati. Velika osebnostna prednost Cezarja je bila ta, da ni bil neuakan in da je imel pred seboj vedno jasen cilj, za katerega je po vseh svojih moeh delal in dneva v dan. Pri 3. 3 letih, ko si je Aleksander Veliki e podjarmil cel svet, je bil Julij Cezar ele na najniji uradniki funkciji, kot kvestor. To naj bi ga sicer mono zbodlo celo do joka, ko se je neko zagledal v kip Aleksandra in preueval njegovo delovanje, vendar ga ni oviralo pri njegovem nadaljnjem napredovanju. Zelo hitro je napredoval po uradnikih funkcijah, najprej je postal edil, ki je skrbel za zabavanje ljudstva, torej je skrbel za kruha in iger. Nato pa je napredoval e do funkcije vrhovnega sveenika, pontifex maximus, s imer je postal zaitnik rimskih obiajev. S tema funkcijama se je prikupil ljudstvu, ki ga je mono vzljubilo. Potreboval je le e svojo vojsko, prav tako pa se je moral reiti dolgov, saj je bil izjemno zadolen zaradi prirejanja vseh iger, s katerimi si je veal ugled med ljudstvom. Zanj je bilo prelomno, ko je v 3. Od takrat naprej je prekril marsikateri zakon in zael z ambicioznimi vojakimi pohodi, ki so bili strateki koraki do realizacije njegove velike vizije. Povezal se je s Krasom, ki mu je posojal denar in z vojskovodjem Gnejem Popejem ter z njuno pomojo pri svojih 4. Rimski republiki. Skupaj so ustanovili tudi triumvirat, zvezo treh mo, s imer pa se je zamajal temelj Rimske republike. Julij Cezar je bil odlini strateg in da je okrepil svoje vezi med zaveznikoma, je svojo herko Julijo poroil s Pompejem. Takojen viden rezultat triumvirata je bil ta, da je Julij Cezar dobil poveljstvo v provincah Galije, s tem pa tudi tiri legije ena legija je tela 4. Rimsko Pravo Knjiga' title='Rimsko Pravo Knjiga' />Tako je Cezar zael s svojim osemletnim vojakim pohodom, s katerim si je podjarmil Galce in Germane, obenem pa skoraj podvojil velikost Rimskega imperija. Najbolj znana bitka Julija Cezarja z Galci je bitka proti upornikom, ki jih je vodil Vercingetoriks. Njegovo ime pomeni zmagovalec v stotih bitkah. To je bil zadnji in najveji upor, ki se je konal s padcem Alesije in tako je bila Galija e drugi povsem osvojena in tokrat tudi v celoti pokorjena. Cezar se je izkazal za odlinega stratega, saj je premagal tevilneje Galce, Vercingetoriks pa se je pustil zasunjiti, kasneje pa so ga tudi ubili v jei. V svojih pohodih si je Julij Cezar podjarmil okoli 8. Bratz Rock Angels Pc Game. Rimsko Pravo Knjiga' title='Rimsko Pravo Knjiga' />odlomci istorije srba i srpskih jugoslavenskih zemalja u turskoj i austriji od m. Deo serijala lanaka Istorija Kosova. Rana istorija Dardanija Rimsko carstvo. Srednji vek Vizantijsko carstvo Bugarsko carstvo Srednjovekovna Srbija. GR20172018 Godinji redovni ispitni rokovi za preddiplomski i diplomski sveuilini studij PRAVO u akademskoj 20172018 godini Godinji redovni ispitni rokovi. Vas zanima udoviti svet barvitih mozaikov Na voljo vam je brezplana eknjiga o mozaikih, ki razkriva vse, kar ste kadarkoli eleli vedeti o njih in njihovi. U Puli se ponovno dogaa najvei sajam knjiga u Hrvatskoj i velika knjievna manifestacija, 23. Istri. Uz prigodnu prodaju knjiga, u sklopu Sajma. Pravila foruma Dragi svi, molimo vas da se drite sljedeih smjernica u koritenju ovog podforuma, kako bi smo svi ivjeli dugo i berietno. Pie Rade Raji Uvodna napomena Kako je centralni dogaaj Kosovske bitke stradanje sultana Murata i viteko delo Miloa Obilia na neki nain zavijeno. Prav toliko pa jih je tudi poslal v suenjstvo. Boji so bili odloilni v prid Rimljanov zaradi izjemnega vodje in stratega Julija Cezarja, organiziranosti, izkuenj, izurjene, bolj oboroene in vdane vojske ter zaradi hitrosti premikanja vojske in taktine zrelosti njenih legatov in astnikov. Po velikih zmagah Cezarja v Galiji se je vnela dravljanska vojska. Cezar je imel namre v Rimu veliko nasprotnikov, po smrti Krasa v vojakih spopadih pa je kot njegov najveji nasprotnik ostal zgolj Pompej, na strani katerega je bil tudi senat. Pri Farsalosu je Cezar Pompeja tudi dokonno premagal, kljub temu, da je imel slednji tevilnejo vojsko. Pomepej je pobegnil v Egipt, kjer pa so ga rimski plaanci usmrtili. Julij Cezar je el za njim v Egipt, nevedo da je Pompej mrtev, in ko so mu pokazali Pompejevo glavo kot darilo, se je odloil, da bo nael storilce in jih kaznoval. Zaveznike Pompeja pa je povsem oprostil. V Egiptu pa se je zaljubil v Kleopatro in ji pomagal pri boju za oblast z njenim bratom Ptolemajem XIII. Kleopatra je tudi Cezarju rodila sina, ki mu je bilo ime Cezarion, kasneje pa ga je dal ubiti Avgust, naslednik Cezarja. Seveda se je v Egiptu vnela tudi vojna, ki so jo zanetili egipanski nasprotniki Cezarja. V tej vojni pa je zgorela tudi znamenita aleksandrijska knjinica. Kasneje je dal Cezar v Rimu zgraditi e vejo knjinico, kot znak, da je dosegel e ve, kot Makedonec Aleksander Veliki. Za tem je bilo e ve uporov, predvsem s strani njegovih rimskih nasprotnikov. Najveji upor je bil, ko sta sinova Pompeja zbrala veliko vojsko, vendar pa je Cezar vse upore uspeno zatrl. To je bila njegova zadnja bitka, kjer je pripomnil, da se je vedno boril za zmago, tokrat pa prvikrat za svoje ivljenje. Nato so Cezarja v Rimu izvolili za dosmrtnega diktatorja. Vendar je bil Cezar take narave, da ni hotel uivati v sadovih preteklega dela, ampak si je vedno znova elel velikih dejanj in slave. Zato je nartoval novi veliki bojni pohod proti vzhodu, ki naj bi trajal tri leta, s tem pa naj bi dokonno utrdil meje Rimskega imperija. Do takrat pa se je posveal birokratskim zadevam in naredil nekaj kljunih reform ter izgradil nekaj izjemnih gradenj v samem centru Rima. Vendar je nadaljnje narte Cezarja prekrial senat z zaroto, na elu katere sta bila Kasij in Brut. Slednjega je Cezar tudi pomilostil, ko se mu je ta enkrat e uprl, prav tako pa naj bi ga posvojil, kot lastnega sina, obljubil pa mu je tudi pomemben poloaj. Vendar je Senat izgubljal mo, branil svoje interese, prav tako pa so se bali, da bi Cezar postal tudi monarh, zato so se odloili, da skujejo zaroto. Cezar je to slutil, sam pa je bil preprian, da je potomec bogov, same Venere in da so bogovi na njegovi strani, da ga itijo in ga bodo podpirali v nadaljnjih pogumnih podvigih, kot so ga dosedaj. In tako naj bi Bogovi poslali tudi ve znamenj. Namre bolj ko se je blial dan zarote, ve naj bi bilo teh znamenj, ki so napovedovala Cezarju nesreo. Na nebu naj bi se pojavljala nenavadna svetloba, na forum pa so se spuale ptice, ki so napovedovale nesreo. Ko je Cezar rtvoval ival, je izginilo srce rtvene ivali. Nek vede je Cezarju svetoval, naj se varuje marevih id, ki bodo potekale 1. No pred usodnim dnem naj bi se tudi takratni Cezarjevi eni sanjalo, da v naroju dri mrtvega moa. Na dan marevih id naj bi se Cezar na poti v Senat ustavil pri vedeu, ki ga je opozoril in mu posmehljivo rekel Mareve ide so prile. Vede mu je tiho odvrnil Prile, a ne prele. V Senatu so Cezarja umorili, podlegel je 2. Senatorji odprli z bodali. Naslednji dan je Brut govoril na Forumu. Senat je pripravil pomilostitev zarotnikov in ljudstvo je to odobravalo. Vendar, ko pa so prinesli zmrcvarjeno Cezarjevo truplo in ko so odprli njegovo oporoko, v kateri je vsakemu meanu zapustil doloeno vsoto, je ljudstvo ponorelo in iz miz napravilo grmado ter segalo truplo.